LE JURY

Carlo Martinelli, novinar, pisatelj, nekdanji knjigarnar, se je rodil v Trentu leta 1957, kjer tudi živi. Je avtor „Storie di pallone e biciclettaˮ, „Un orso sbrana Bariccoˮ in „Campo per destinazione - 70 storie dell'altro calcioˮ. Njegove kratke zgodbe so se pojavile v različnih antologijah, med zadnjimi v „Il Grande Torinoˮ in „La vittoria impossibileˮ. Dve pesmi sta bili objavljeni pri založbi Pulcinoelefante. Dvajset let je bil urednik dnevnikov „Trentinoˮ in „Alto Adigeˮ, s katerimi še vedno skrbi za strani „Libriˮ in „Pagine di sport - Libri, web & tvˮ. Je avtor in izvajalec predavanja-predstave „Un libro ogni trenta secondiˮ. Vdan je papirju in zgodbam, Stanu Laurelju in Oliverju Hardyu ter skupini Van der Graaf Generator. Če v Facebooku zasledite l’Archivio Martinelli, mu ga vrnite. Je njegov.

Rojen v mestu Seregno leta 1958, je študiral v Milanu in nato v Zürichu, kjer poučuje italijansko književnost na univerzi. Kot učenjak, je uredil več izdaj knjig, med katerimi pesmi Poesie milanesi Francesca Bellatija (Milan, All'Insegna del Pesce d'Oro, 1996), Racconti d'autunno Silvia Guarnierija (Lecce, Manni, 2012) in Tutte le poesie Giorgia Orellija (Milano, Oscar Mondadori, 2015). Objavil je tudi dva kritična eseja: Dove portano le parole, Sulla poesia di Giorgio Orelli e altro Novecento (Lecce, Manni, 2002) in Uno specchio di parole scritte (Firence, Cesati, 2003). Skupaj z Giuliano Adamo je nadziral biografijo s podobami Luigija Meneghella Volta la carta la ze finia (Milan, Effigie, 2008).
Njegovo ustvarjanje zajema objavo zbirke zgodb, Ritratti levati dall’ombra (Bellinzona, Casagrande, 2013), in tri knjige pesmi, ki jih je prav tako objavil založnik Casagrande: Parabole smorzate (1999), Replica (2006, nagrada Schiller 2007) in La carta delle arance (2016, Nagrada Gottfried Keller).

Lisa Ginzburg živi in dela v Parizu, kjer je bila kulturna direktorica Latinske unije.
Objavila je romane Desiderava la bufera (Feltrinelli 2002), in Per amore (Marsilio, 2016 francoski prevod Au pays qui te ressemble, Verdier 2019); zbirke kratkih zgodb Colpi d'ala (Feltrinelli, 2006, Nagrado Teramo 2007) in Spietati i mansueti (Gaffi 2016, Nagrada Renato Fucini 2017), e-knjigi La guerriera (Terra Ferma 2015), spomine Buongiorno mezzanotte, torno a casa (Italo Svevo 2017), Pura invenzione in Dodici variazioni su Frankenstein di Mary Shelley (Marsilio 2018). S Cesarjem Garbolijem je uredila besedilo Natalije Ginzburg È difficile parlare di sé (Einaudi 1999). Je avtorica biografije (Anita. Racconto della storia di Anita Garibaldi, in/ali 2005) in dveh reportaž (Mercati. Viaggio nell'Italia che vende, Editori Riuniti, Malìa Bahia, Laterza, 2007). Sodeluje z dnevniki Avvenire, Il Foglio, Chefare.

Helena Ianeczek je rojena v Münchnu v poljsko-judovski družini. Živi v Italiji že 35 let. Njeno prvo delo je zbirka poezij, ki jo je objavila založba Suhrkamp. Izbrala je italijanščino kot literarni jezik za literarna dela, ki pogosto raziskujejo odnos z zgodovinskim spominom prejšnjega stoletja. Je avtorica Lezioni di tenebra (Mondadori, 1997, Guanda, 2011), Cibo (Mondadori, 2002), Le rondini di Montecassino (Guanda, 2010), ki so prejela številne nagrade, vključno Nagrado Bagutta za prvo delo in Nagrado Napoli. Je soustanovitelj spletnega dnevnika Nazione Indiana (www.nazioneindiana.com). Je sodelovala z različnimi literarnimi revijami in časopisi, vključno z La Repubblica, L’Unità, Pagina99 in L’Espresso. S skupino prijateljic organizira literarni festival „SI-Scrittrici Insiemeˮ, ki je potekal leta 2018 v Somma Lombardo (VA). Njen najnovejši roman, La ragazza con la Leica (2017, Guanda), je bil v finalu Nagrade Campiello in je dobitnik nagrad Bagutta in Strega leta 2018.

Stefano Zangrando se je rodil leta 1973 v Bocnu. Doktoriral je iz primerjalne književnosti in je sopredsednik Združenja Avtoric in Avtorjev Južne Tirolske. Leta 2008 mu je Akademija za umetnost v Berlinu podelila štipendijo za pisanje. Leta 2009 je prejel priznanje za novince v sklopu Italijansko-nemške nagrade za literarno prevajanje. Leta 2017 je dobitnik štipendije za pisanje „Nemška kulturaˮ, ki jo podeljuje avtonomna pokrajina Bocna in leta 2018 štipendije za prevajanje Toledo. Sodeluje z različnimi časopisi in z revijami v tiskani obliki in na spletu. Prevedel je med drugim besedilo Inga Schulzeja, Katje Lange-Müller, Petra Kurzecka, Kurta Lanthalerja in Marice Bodrožić. Nedavno je objavil Fratello minore. Sorte, amori e pagine di Peter B (roman-esej, Arkadia 2018). Živi in dela kot docent in prevajalec v Tridentinsko-Zgornjim Poadižjem in Berlinom.